VDSS sklep Pdp 498/2016

Jedro

ZPP v 11. točki drugega odstavka 339. člena določa, da je bistvena kršitev določb pravdnega postopka vselej podana, če se je postopka udeleževal kot tožnik ali toženec nekdo, ki ne more biti pravdna stranka, ali če stranke, ki so pravdna stranka, ni zastopal tisti, ki jo je po zakonu upravičen zastopati, ali če pravdno nesposobne stranke ni zastopal zakoniti zastopnik ali če zakoniti zastopnik ni imel potrebnega dovoljenja za pravdo, ali za posamezna pravdna dejanja, ali če stranke ni zastopal pooblaščenec v skladu z določbami tega zakona ali če pooblaščenec stranke ni imel pooblastila, razen če je bila pravda oziroma če so bila posamezna pravdna dejanja pozneje odobrena. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče ni ugotavljalo relevantnih dejstev in razčistilo, ali je toženo stranko zastopal zakoniti zastopnik, saj iz izpisa iz sodnega registra izhaja, da je tožnica vpisana kot direktorica (torej zakonita zastopnica). Zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavi ter zadeva v tem delu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek: da se ugotovi, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi tožeči stranki, na osnovi katere ji je prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki dne 31. 8. 2015, nezakonita in se razveljavi (I/1. točka); da se ugotovi, da tožeči stranki dne 31. 8. 2015 ni prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki, ampak še traja od 1. 9. 2015 dalje z vsemi pravicami iz delovnega razmerja (I/2. točka); da je tožena stranka dolžna pozvati tožečo stranko nazaj na delo in ji za obdobje od 1. 9. 2015 do poziva nazaj na delo priznati vse pravice iz delovnega razmerja, zlasti jo prijaviti v vsa socialna zavarovanja in ji plačevati osnovno mesečno plačo v bruto znesku 850,00 EUR, povečano za zakonsko določene dodatke, zlasti dodatek za delovno dobo, od tega zneska obračunati in plačati davke in prispevke ter nato tožeči stranki nakazati neto zneske plače z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. dne v mesecu za plačo preteklega meseca, vse v roku 8 dni pod izvršbo, na račun tožeče stranke, kot je doslej prejemala plačo (I/3. točka); da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati regres za letni dopust za leto 2015 v bruto znesku 790,73 EUR, od tega zneska odvesti davke in prispevke, tožeči stranki pa izplačati ustrezni neto znesek z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1. 9. 2015 do plačila (I/4. točka). Nadalje je odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka (II. točka).

2. Tožnica vlaga pravočasno pritožbo zoper sodbo in navaja, da sta z zastopnikom tožene stranke A.A. zakonca, ki imata dva mladoletna otroka ter, da jo je mož A.A., ki je bil takrat ustanovitelj in lastnik tožene stranke z dnem 1. 7. 2015 zaposlil na delovnem mestu „direktor družbe“. Tožnica je tudi zapisala, da pogodbe o zaposlitvi ob nastopu ni prejela, da pa je lastnik družbe, njen mož povedal, da se pogodba nahaja v računovodski družbi tožene stranke B. d. o. o., oziroma pri računovodkinji C.C. Med tožnico in lastnikom družbe je prišlo do sporov iz osebnih razlogov in tožnica je dne 19. 10. 2015 s strani ZZZS prejela obvestilo, da ni več prijavljena s statusom, da je v delovnem razmerju. Tega obvestila pa tožnica ni mogla predložiti k tožbi, ker ga je lastnik družbe odnesel, ko je prišel po računalnik, na katerem je opravljala delo za toženo stranko. Računovodkinja C.C. je povedala, da je lastnik družbe naročil, da računalniško odjavi tožnico iz zavarovanj. Tožnica je priložila k svoji tožbi kot dokaz dopis ZZZS z dne 18. 10. 2015 ter obrazec M-2 z datumom izpolnitve prijave 23. 9. 2015 in vpisov v evidenco z dne 28. 9. 2015 ter predlagala tudi dokaz z zaslišanjem računovodkinje C.C. Tožnica je predlagala tudi zaslišanje svojih staršev D.D. in E.E., ki bi lahko povedala, da sta videla, kako je tožnica delala za toženo stranko, saj so se obiskovali in živeli skupaj. Sodišče je v predmetni zadevi napačno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje v bistvenih pogledih in še zato tudi zmotno uporabilo materialno pravo, storilo pa je tudi bistvene kršitve pravil postopka po 14. in 15. točki 339. člena ZPP. Pregled prepisa zvočnega posnetka glavne obravnave, na kateri sta bila zaslišana tožnica in zastopnik tožene stranke, ter primerjava z zapisi o odločilnih dejstvih v obrazložitvi izpodbijane sodbe pokažejo, da izrek sodbe nasprotuje razlogom o odločilnih dejstvih, ter tudi, da so nekateri od razlogov med seboj v nasprotju. Za kršitve oziroma nasprotja gre, ko sodišče sledi le izjavi zakonitega zastopnika tožene stranke, češ da sta se zakonca dogovorila le, da jo zastopnik s 1. 7. 2015 prijavi v obvezno zavarovanje in to z izključnim namenom, da bi imeli tožnica in otroci urejeno osnovno zavarovanje, ter da bi imeli za skupno gospodinjstvo malo več denarja, ker da je to legalen način, da bi iz družbe pridobili denar. Sodišče pove, da tožnica dejansko nikoli ni delala za toženo stranko. Sodišče ni ugotovilo obstoja elementov delovnega razmerja, češ da tožnica dejansko ni opravljala dela za toženo stranko, pač pa da je s posameznimi deli opravljala pomoč partnerju, kar pa naj bi trajalo 2 uri časa mesečno. Sodišče je napačno uporabilo določila 11., 17. in 31. člena ZDR-1. Tožeča in tožena stranka sta se dogovorili, da bosta sklenili delovno razmerje z dnem 1. 7. 2015 naprej, za opravljanje administrativnih in drugih del v družbi, za delovni čas, ki bo potreben za opravo vseh del in za plačilo v znesku 850,00 EUR bruto. Tožena stranka tožnici pogodbe o zaposlitvi ni izročila, češ da se pogodba nahaja pri pristojni računovodski službi. Tožnica priglaša pritožbene stroške postopka.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) pazilo na absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

5. Pritožbeno sodišče je pri preizkusu po uradni dolžnosti na podlagi določil 351. člena ZPP ugotovilo, da je sodišče v predmetni zadevi storilo absolutno bistveno kršitev pravil postopka, na kar pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. ZPP namreč v 11. točki drugega odstavka 339. člena določa, da je bistvena kršitev določb pravdnega postopka vselej podana, če se je postopka udeleževal kot tožnik ali toženec nekdo, ki ne more biti pravdna stranka, ali če stranke, ki so pravdna stranka, ni zastopal tisti, ki jo je po zakonu upravičen zastopati, ali če pravdno nesposobne stranke ni zastopal zakoniti zastopnik ali če zakoniti zastopnik ni imel potrebnega dovoljenja za pravdo, ali za posamezna pravdna dejanja, ali če stranke ni zastopal pooblaščenec v skladu z določbami tega zakona ali če pooblaščenec stranke ni imel pooblastila, razen če je bila pravda oziroma če so bila posamezna pravdna dejanja pozneje odobrena. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožnica v tožbi navedla, da jo je toženec kot ustanovitelj in lastnik tožene stranke zaposlil z dnem 1. 7. 2015 na delovno mesto direktor družbe. V postopku je sicer tožnica zatrjevala, da je med njima bila sklenjena ustna pogodba o zaposlitvi za administrativna dela, zaslišani A.A. pa je zatrjeval, da stranki nista sklenili pogodbe o zaposlitvi, šlo je le za zavarovanje tožnice, pri čemer bi na navedeni način iz firme lahko dobili več denarja in bi tudi otroci imeli priskrbljeno varstvo. Ugotoviti je, da je tožnica v spis predložila izpisek iz sodnega registra z dne 2. 11. 2015 (priloga A3), iz katerega izhaja, da je tožnica F.F. pooblaščena za zastopanje tožene stranke kot direktor, torej zakoniti zastopnik. Tekom pravde je sodišče ugotovilo, da je tožnica opravljala delo približno 2 uri mesečno, s tem ko je izvršila plačilo približno 7 faktur mesečno za toženo stranko. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče ni ugotavljalo relevantnih dejstev in razčistilo, ali je toženo stranko zastopal zakoniti zastopnik, saj je ugotoviti, da iz izpisa AJPES - redni izpis iz sodnega/poslovnega registra z dne 2. 11. 2015 izhaja, da je tožnica z dnem 16. 7. 2015 vpisana kot direktorica (torej zakonita zastopnica). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče najprej ugotoviti, kdo je zakoniti zastopnik tožene stranke, saj obstajajo nasprotja o tem, kar sta sicer soglasno izpovedali pravdni stranki in med rednim izpisom iz sodnega/poslovnega registra z dne 2. 11. 2015. Šele potem, ko bo sodišče navedeno razčistilo, bo lahko odločalo o tožbenem zahtevku.

6. Ne glede na navedeno pa pritožbeno sodišče, glede na to, da sta tožnica in tožena stranka F.F. in A.A. v zakonski zvezi in imata tudi dva mladoletna otroka, katera sta ju dolžna skupaj preživljati, pritožbeno sodišče obema pravdnima strankama predlaga, da medsebojna sporna razmerja v tem sporu rešita po mirni poti s sodno ali izvensodno poravnavo z medsebojnim popuščanjem in dogovarjanjem, nenazadnje gre to tudi v korist njunih skupnih mladoletnih otrok.

7. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi tožnice po preizkusu po uradni dolžnosti in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, za kar je imelo pravno podlago v določilih 354. člena ZPP.

8. Pritožbeno sodišče je odločilo, da so pritožbeni stroški nadaljnji stroški postopka. Odločitev o pritožbenih stroških postopka temelji na določilih 165. člena ZPP.

Datum zadnje spremembe:

15.02.2017

Podobni dokumenti:

• VDSS sodba Pdp 39/2007
• VDSS sklep Pdp 289/2012, Pdp 290/2012